Si kdaj po sprehodu skozi mesto naletel na nenavadne znake in nisi vedel, kaj pomenijo? Ali pa si se mogoče že doma srečal z napravicami, ki so v tebi vzbudile začudenje?
Pojdi z menoj na sprehod po mestu, kjer ti bom razkazal zanimive vodne znake, naprave ter cevi, ki se raztezajo pod urbano Ljubljano.
Kaj narediš najprej, ko se zjutraj zbudiš?Če sem prav uganil, si najprej umiješ zobe. Pri umivanju zob porabiš vodo. Porabo vode merimo z napravami, ki se imenujejo vodomeri. Zjutraj verjetno odhitiš mimo vodomera, a se nanj ne spomniš. Nič zato. Nauči pa se zapreti glavni vodovodni ventil in tako preprečiti morebitno poplavo.
Ko stopiš iz hiše na ulico, te na utrjeni površini, morda že na dvorišču, v pločniku ali v cestišču, čaka pokrov, ki ga imenujemo cestna kapa. Pod njo se skrivajo elementi vodovodne mreže, s katerimi lahko odpiramo ali zapiramo tok vode. Cestna kapa je lahko čisto majhna in brez napisa ali pa malo večja, na njej pa piše »Voda«. Tu priteče voda v objekt (hišo, stanovanjski blok, šolo).
Morda poteka vzporedno s cevovodom, po katerem voda priteče v objekt, a globlje v tleh, tudi kanalizacijski priključek, po katerem voda po uporabi odteče iz naših domov. Kanalizacijskih pokrovov, ki omogočajo dostop do javne kanalizacijske mreže, pa je na cestišču toliko, da jih sploh več ne opaziš.
Hm …, malo sem razmišljal in ugotovil, da po cesti pač ne moreš hoditi, zato bodi vedno na varnem – na pločniku, vseeno pa lahko z varne razdalje opazuješ cestišče. Na cestišču lahko opaziš tudi odprtine ali jaške z rešetkami, kamor odteka padavinska odpadna voda, ko dežuje.
Če se zelo potrudiš in malce gledaš pod noge, ko se sprehajaš po pločniku, lahko na pločniku opaziš pokrov, pod katerim se skrivajo vodovodni elementi, npr. zasuni, s katerimi lahko prekinemo tok pitne vode, kadar je to treba. Seveda tega ne moreš storiti ti, ampak veliki strokovnjaki, ki so se za to usposabljali.
Vodovod in kanalizacija sta v mestu vgrajena v utrjene površine (ceste, pločniki). V mestnem jedru (mi temu rečemo tudi center), kjer je komunalnih vodov veliko, pa cevovodi potekajo po podzemnih tunelih, po katerih je možno hoditi. Imenujemo jih komunalni kolektorji.
Huh …, ali veš, da je pod ljubljanskimi ulicami pravo podzemlje kanalizacijskega omrežja? Če imaš dobro domišljijo, si lahko predstavljaš, da pod površino, kjer se sprehajaš s starši, obstaja še en zelo velik svet, ki je skrit očem, a zato ni nič manj zanimiv.
Na drogu javne razsvetljave opaziš modre tablice z na prvi pogled zapletenimi napisi. Pripovedujejo nam o tem, na kateri razdalji so v tleh vodovodni elementi, da jih lažje najdemo. Zdaj, ko veš, jih pa le poišči.
Fino je vedeti, da vse, kar je nad, pomeni nad neko površino. Torej nadzemni pomeni, da ga lahko vidiš in se ga dotakneš. Nadzemni hidrant je torej tisti, iz katerega gasilci odvzamejo vodo takrat, ko je požar. Hidranti so rdeči, saj jih tako lažje opazimo.
Podzemni hidranti, ki se prav tako uporabljajo v požaru, se skrivajo v tleh. To pomeni, da ne štrlijo ven in zato so kot pokrov na sliki. Usposobljeni delavci pa imajo tudi za te hidrante podrobne načrte, da jih lahko uporabljajo.
Označevalne tablice so tiste tablice, ki vsem, ki so za ravnanje z vodo usposobljeni, povedo, da je v bližini hidrant. Da jih le-ti lažje opazijo, so tudi tablice, ki označujejo hidrante, rdeče obrobljene.
Sveže sadje in zelenjavo, ki ga kupiš z mamico ali babico na tržnici, lahko opereš kar takoj po nakupu, pod pipo na Pogačarjevem trgu. In ne pozabi, tukaj lahko v hudi poletni vročini ali po potrebi vodo ponudiš tudi svojemu kužku.