Za poskus potrebujemo:
Barvilo, dodano ledu, ki plava na slani raztopini, se ne potopi na dno. Zakaj se to zgodi?
V kozarec natočimo vodo in dodamo led in nekaj kapljic barvila. Led plava na površini, barvilo pa potone na dno in pri tem ustvari barvite veje, ki čez čas izginejo. Barva se enakomerno porazdeli po vodi.
V drug kozarec natočimo vodo, dodamo sol in mešamo, da se sol raztopi. Raztopina mora biti na pogled gosta. Dodamo led, ki plava na površini ter nekaj kapljic barvila. Barvilo ne potone na dno, ampak se zadrži v zgornjih plasteh.
Slana voda je gostejša od tanke plasti sladke vode, ki od taljenju ledu nastaja na površini. Barvilo ostaja v zgornjih plasteh, ki so lažje. Pojav opazimo, ko pride v stik rečna in padavinska voda z morsko.
Plast morske vode z manjšo gostoto plava na plasti gostejše vode, na kar pa vpliva tako gostota kot temperatura. Morska voda se v splošnem premika le v plasti vode enake gostote. Za Črno morje velja, da imata spodnje in zgornje plasti vode celo povsem nasprotno smer potovanja: manj goste zgornje plasti potujejo v smeri Sredozemskega morja, v globlje slane plasti pa teče voda iz Sredozemlja.