Nazaj v mesto

Prvi november

Prvi november je sicer uradno dan ali pa čas okrog njega, ko se spomnimo dragih, ki so za vedno zaspali. Takrat gremo z družino na pokopališče in se poklonimo pradedkom in prababicam. Že nekaj let ne prižigamo svečk, saj zelo močno onesnažujejo okolje. 

Prinesemo kako zimzeleno vejico in vem, da si babica v mislih prepeva neko pesem. 

Potem gremo pa peš v mesto, malo smo tiho, malo vzdihujemo in si na stojnici privoščimo čaj. Odrasli pa čaj z rumom.

Poseben pa je tisti teden, ko smo na počitnicah, saj gremo takrat vsako leto na morje.

Mami vsakokrat pravi, da je to še zadnje morje letos, in povem vam, res je lepo.

Jaz se vozim s skirojem in se čudim obalnim mestecem, ki čez zimo postanejo mesta duhov. Spomnim se, da se je, ko sem bil še zelo zelo majhen, enkrat očka pogumno vrgel v morje. Za stotinko sekunde. Pa mislim, da se je malo postavljal pred mamico. No, danes ne skače več v tistih nekaj stopinj.

Letos smo rekli, da bomo šli vsak dan pogledat drug kraj in se poglobit v njegovo zgodovino.

To imamo vsi radi, seveda pa ne bo manjkalo knjig, iger in nekaj malega tudi televizije. 

Uživajte na počitnicah, naj bo konec jeseni v resnici vesel začetek zime.

Cevkooooo

C