Nazaj v mesto

Kostanjev oktober

Če mi je kaj lepo, je pa to, da se ob nedeljah lahko sprehodim z babico po parku Tivoli in se valjam po odpadlem listju. Z babico se smejiva in včasih tudi ona skoči v kup listja. Ampak vedno redkeje, saj pravi, da jo potem rado zagrabi v križu. Najboljši del tega veselja pa je, da se nazaj grede ustaviva ob kotlu s pečenim kostanjem. Včasih bi si tam kar postavil šotor in samo vohal prasketajoče in dišeče kostanjčke. Potem si ga, vročega, z babico podajava, in ko ne peče več, je goden za v usta.

Privoščite si ga tudi vi, kostanj je znanilec prave jeseni.

En mljaskajoči mah.

Cevko

C